Singuchuli spada v kategorijo treking vrhov, kar pomeni, da se na njega lahko povzpnemo že za zelo malo denarja. Čeprav je vrh zelo poceni, pa je na njem stalo zelo malo ljudi, V stena je bila celo še nepreplezana. Morda je za to kriva odmaknjenost od Anapurninega svetišča, čeprav je to stvar dostopa enega dneva in ne bi smelo biti problemov zaradi tega. Prej bi lahko rekli, da je videz razbitega ledenika in ostrega z opastmi ovešenega grebena odbijajoč in se zato raje odločajo za plezanje veliko lažjega Tarpuchulija.
Vendar pa Singuchuli kljub nizki višini ponuja dokaj strmo V steno.

PERUNOVA SMER
ED, 90°/ 65°, v skali VI+ / VI, 1450m
Bojan Počkar, Žiga Petrič
6.- 7. 10. 1995

20. - 25. 9. Dostop Pokara bazni tabor
26. 9. - 3. 10. Aklimatizacija. Prvič sta šla na greben Singuchulija na višini 5300 in postavila šotor, ter v njem prespala. Drugič sta šla do višine 5800 in se vrnila do šotora in v njem prespala, nato pa sta raziskala prehod čez razbiti ledenik.
6. - 7. 10. Vzpon
8. 10. Sestop
10. 10. Odhod iz baza v Pokaro.

VZPON

6. 10. Plezati sta začela ob 21.30 na višini 5050m. Spodnji del pelje čez razbiti ledenik (70° / 45°), višje pa sta plezala naravnost navzgor po sredini stene in plezala do 6.30. Zadnji trije raztežaji so bili kombinirani, 80° v ledu in VI v skali.
7. 10. Bivak sta zapustila ob 11.30 in plezala do 15h, ko sta dosegla vrh. V zadnjih raztežajih je bilo nekaj čistih skalnih odstavkov z težavami do VI+ in pa led do 90°. Greben je bil težaven in nevaren zaradi velikih opasti. Ob 15.30 sta začela sestopati v območju smeri in do 20.30 sestopila do šotorčka pod steno, naslednji dan pa sta dosegla bazni tabor.

Smer še nima ponovitve

Skica smeri