| Vodnik | |
| Na prvo stran... | |
| Uvod | |
| Kazalo | |
| V spomin | |
Gorski vodniki ŽelezniČar-ja |
|
| BojanPograjc | |
| Janez Levc | |
| Požgaj Zvonko | |
Povezave |
|
| Gore...Ljudje | |
| AO Železničar | |
| Vreme | |
| Komisija za alpinizem | |
| Komisija za športno plezanje | |
| HIUNCHULI 6441m S stena | <<Nazaj |
Hiunchuli
se nahaja v neposredni bližini Anapurne I in spada v kategorijo treking
vrhov, čeprav se ga dosedaj ni lotil še noben trekingaš, ker na goro ne
poteka nobena lažja smer.Z jugozahodne strani poteka po več kot tri kilometerskem grebenu Ameriška smer, ki je tehnično ne tako zahtevna, pač pa zelo dolga in objektivno nevarna smer. Na J strani je visoka in zelo zanimiva stena, ki pa jo na žalost obkroža neprehodna džungla in navpične granitne plošče poraščene s travo tako da v njeno bližino do sedaj sploh še ni stopila človeška noga. Na SV strani poteka Japonska smer po zelo razbitem in nevarnem ledeniku.
L. 1994 so Bojan Počkar, Tadej Golob in Štefan Mlinarič imeli v načrtu preplezati J steno, vendar so se zaradi nezmožnosti in strahu nosačev nositi po neraziskanem terenu, odločili plezati v S steni. Odprava je bila zaradi slabih razmer neuspešna, prav tako pa tudi jesenska odprava, katere člana sta bila Tadej Golob in Žiga Petrič.
TERRA
NOSTRA
ED, 85° / 60° - 70°, v skali VI+, A2, 1220m
Tadej Golob, Dušan Polenik, Tomaž Jeras
11. - 12. 10. 1995
20.- 25. 9. Dostop Pokara bazni tabor.
30. 9.- 4. 10. Aklimatizacija na Tarpuchuliju.
5. 10. Opremljanje spodnjega skalnatega dela smeri s fiksnimi vrvmi.
11.-12. 10. Vzpon in sestop.
15. 10. Podiranje baze in odhod v Pokaro.
VZPON
5. 10. Sta Dušan Polenik in Tomaž Jeras opremljala spodnjo skalno pregrado.
Prvi in tretji raztežaj sta bila čisto skalna z težavami VI+, A2 / VI,
drugi pa je bil snežen z naklonino 50°- 70°, čez katera sta napela fiksne
vrvi in s tem odprla prehod v zgornji del stene.
11. 12. 10. Ob treh popoldan so se po pritrjenih vrveh povzpeli čez skalni
del in do večera preplezali še en kombinirani raztežaj. Nato so nadaljevali
po snežnem ozebniku v katerem so imeli idealne razmere (85°/ 50°- 75°).
V vršnem delu so iskali prehode med skalam (60°- 70°) in do dveh ponoči
preplezali 200m pod rob stene. Nadaljevali so z dolgo prečnico proti levi
(v zelo slabih razmerah) do grebena in ob petih zjutraj v snežni luknji
počivali do osmih zjutraj. Ob 9h so dosegli predvrh Hiunchulia na 6005m
višine. Zaradi obupnih razmer so misel na glavni vrh opustili in začeli
sestopati v območju smeri v dolino. Vznožje stene so dosegli ob šestih
zvečer.
Smer še nima ponovitve
